Glavna navigacija (1) Skoči na iskanje (2) Preskoči na vsebino (3) Skoči na dno (4)

Zadnjih 5 let znatno povečano povpraševanje po ogrevanju z biomaso

Trend spreminjanja cen energentov je zadnje čase vse bolj popularna tema med mnogimi, tako doma kot v tujini. Poleg elektrike in plina pa je v ospredju nemalokrat tudi biomasa. Ali se nam ogrevanje na biomaso še splača, ali naj plinski kotel zamenjam s tem na biomaso, kako izbrati tisti najbolj primeren tip peči za nas ipd. Vsa ta in še mnoga vprašanja smo s pomočjo časnika Finance povprašali direktorja podjetja KWB Slovenija, Tomaža Riflja, ki je skozi strateški pristop in širšo vizijo predstavil, kam nas pelje pot v prihodnje.

Kako se giblje cena lesne biomase, v primerjavi z ostalimi energenti?

»Cena lesne biomase je v zadnjih desetih letih v primerjavi z fosilnimi energenti izredno stabilna in se giblje med dobrimi 3  centi/kWh (lesni sekanci – letna povprečna cena) in 5 centi/kWh (peleti – letna povprečna cena). Ceno lesne biomase narekuje ponudba in povpraševanje na prostem trgu in v obliki drv in sekancev je lokalno dostopen energent. V obliki peletov pa je to gorivo dejansko že vpeto v globalno trgovanje. V zadnjih nekaj mesecih pa je tudi pri lesni biomasi videti naraščanje cen, tako pri drveh kot tudi peletih. Tako je letna povprečna cena pri peletih poskočila iz dobrih 5 centov/kWh na trenutno 7,3 centov/kWh, dočem pri lesnih sekancih dviga cen še ni zaznati in ostaja pri dobrih 3 centih/kWh, vendar je tudi tu za pričakovati vsaj uskladitev z inflacijo v naslednjih tednih pred začetkom kurilne sezone. Za letošnje naraščanje cen peletov obstaja nekaj razlogov in sicer je zaradi Rusko-Ukrainskega konflikta na Evropskem trgu za 3,7 milijona ton manj peletov na voljo, kar je prizadelo oskrbo v severnem del Evrope ter Veliko Britanijo v spomladanskem času. Za primerjavo v EU in VB uvozimo na leto 12,8 milijona ton peletov, predvsem iz ZDA in Kanade. Drugi razlog je tudi višja cena električne energije na trgu, kar je dalo zagon velikim proizvajalcem kot je nemški RWE in Angleški DRAX za uporabo peletov v njihovih elektrarnah. Te elektrarne porabijo velike količine peletov, ki sicer v večini primerov prihajajo iz ZDA in Kanade. Trenutno tako RWE kot DRAX nimajo interesa sprostiti določenih količin na trg gospodinjstvom, kar bi oblažilo pritisk na cene.«

Ali je vidno povečano povpraševanje po lesni biomasi kot viru ogrevanja?

»Povečano povpraševanje po ogrevanju z lesno biomaso je ponovno zaznati že vsaj zadnjih 5 let, pospešek pa dobilo v letu 2019, ko je bivša kanclerka Angela Merkel predstavila tako imenovani “Green Deal” v Nemčiji ter različni spodbujevalni programi v Avstriji – “Raus aus Öl”, CO2 davek v Franciji, davčne spodbude pri investicijah v okolju prijazno ogrevanje v Italiji in podobni ukrepi v drugih državah po Evropi. Podoben trend je viden tudi v Sloveniji, saj imamo v Sloveniji lesne biomase na voljo veliko in tudi sistem spodbud preko Ekosklada.«

Za koga in kdaj je sploh primerna uporaba lesne biomase?

»Uporaba lesne biomase kot energenta je primerna praktično povsod, kjer je na voljo dovolj prostora za skladiščenje energenta. Uporablja se za ogrevanje individualnih hiš, gospodarskih objektov, v industriji,  turističnih objektih. Za individualne hiše so najbolj primerni lesni peleti in polena. Sekanci pridejo v poštev pri ogrevanju večjih individualnih objektov, večstanovanjskih enotah ter industriji in hotelih.«

Ali je smiselno starejše kotle na kurilno olje ali plin zamenjati s kotli na lesno biomaso?

»Menjava je smiselna predvsem pri menjavi kotla na kurilno olje, saj je v tem primeru običajno po menjavi na voljo prostor za cisterno, kateri se uporabi za skladiščenje energenta kot so peleti. Pri menjavi plinske peči je po navadi vedno izziv prostor, ki je na voljo. Saj plinski kotel po navadi visi na steni in zavzema zelo malo prostora. Največ plinskih kotlov se uporablja za ogrevanje individualnih stanovanj v večstanovanjskih objektih, kjer pa kotel na lesno biomaso ni primeren – majhne površine ogrevanja.  Sodobni kotli na lesno biomaso že vsaj zadnjih 15 let omogočajo visoko stopnjo udobja upravljanja in so v zadnjih letih z napredkom v tehnologiji tudi postali izredno čisti na strani emisij ter učinkoviti in s tem pa tudi primerni za uporabo praktično povsod, kjer je potreba po okolju prijazni toploti.«

Kakšne naprave se sploh lahko uporablja – do konca leta 2023 naj bi bilo treba zamenjati kotle na trda gorica, vgrajene do leta 1995, do konca leta 2028 pa tiste, ki so starejši od 20 let?

»V primeru naprave za centralno ogrevanje se uporabljajo ogrevalne naprave, katere ustrezajo standardu EN303-5, ter izpolnjujejo kriterije po Uredbi EcoDesign 2015/1189/EU. V Sloveniji ureja to področje »Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav«, katera je stopila v veljavo 18.08.2019. Načeloma uredba ureja tudi potrebno menjavo, če je kotel tako plinski, sistemi na kurilno olje ali trda goriva pa starejši od 20 let in ne dosegajo mejnih vrednosti po uredbi 2015/1189/EU.«

Ali je smiselno zamenjati kotel na plinsko olje ali plin s takšnim na trda goriva ali je vseeno bolje vgraditi toplotno črpalko?

»Pri starejših stavbah, ki še niso bile deležne energetske sanacije, je prehod na sistem ogrevanja na lesno biomaso bolj smiseln od vgradnje toplotne črpalke, saj objekt bistveno hitreje in stroškovno ugodnejše ogrejete. Toplotna črpalka je najbolj učinkovita pri nizko-temperaturnih grelnih telesih, kot je npr. talno ali stensko ogrevanje, kjer so temperature ogrevalnega medija med 20 in 35 stopinj Celzija. Z višanjem potrebne temperature medija in padanjem zunanje temperature učinkovitost TČ prične padati in posledično porabi več primarne energije za delovanje. V primeru starejših objektov pa le ti ne uporabljajo nizkotemperaturnih grelnih teles in posledično porabite več dragocene električne energije in v najslabšem primeru potrebujete dodaten vir toplote. Pri sistemu na lesno biomaso pa v osnovi zagotavljate višjo temperaturo grelnega medija, ki se na porabniku giblje med 40 in 60 stopinj Celzija. Investicija je v obeh primerih cenovno primerljiva. Ob tem je potrebno opomniti, da je v vsakem primeru smiselna predhodna energetska sanacija objekta. Energetska sanacija zniža potrebo po moči kurilne naprave in s tem tudi samo investicijo.«

Intervju je bil objavljen v tiskani prilogi časnika Finance – Gradnja in bivanje, 14.10.2022.

info@kwb.si 00 386 3 839 3080